četrtek, 28. oktober 2010

VABILO NA NOČ ČAROVNIC

POSREDUJEM VABILO NA NOČ ČAROVNIC V RADOVLJICI! SCOPRALI BOMO JUHICO, PA ŠE KAJ!



Še link Kavarne Kino - locirana desno od občinske stavbe!






BUČNI STRAHOVI HOME MADE


KOGAR ZANIMA, NAJ SI PREBERE TOLE. TO JE ODDAJA, KI JE BILA NA SPOREDU DANES DOPOLDNE NA RADIU TRIGLAV JESENICE.

Pogosto slišimo, da je Noč čarovnic ali Halloween tipično ameriški praznik. Takrat si ljudje pripovedujejo strašljive zgodbice, se našemijo v čarovnice, duhove, škrate, črne mačke, prirejajo zabave in iz buč rezljajo strahove.

A na večer vseh svetih smo buče rezljali že odkar pomnim.

Pravzaprav je to več kot 2.000 let star poganski keltski praznik, poznan kot Samhain. 31. oktobra je poslavljajoče poletje pozdravilo zimo. Druidi, keltski svečeniki so se zahvaljevali bogu sonca za vse darove in plodove preteklega leta.

1. novembra se je začelo keltsko novo leto. V 9. stoletju je ta dan krščanska cerkev oznanila kot praznik vseh svetih.

Angleži so dan pred tem praznikom imenovali All Hallow's Evening, napisano krajše Hallow'E'en. Tako se je rodil Hallowen.

Pa o koreninah tega praznika povejva nekaj več.

Praznik se je začel ob sončnem zahodu zadnjega dne v keltskem letu in se končal ob sončnem zahodu prvega dne novega leta. Takrat so počastili tudi pokojne, kajti na to čarobno noč naj bi njihove duše prišle na zemljo in iskale dom in toplo zavetje.

Ljudje so se zbirali na posvečenih krajih, kjer so kurili kresove. Ob koncu so dobili žareč kos oglja, ki so ga položili v izdolbeno repo, peso, podzemno kolerabo ali edino bučo, ki je bila evropskega porekla, lagenarijo. Postavili so jo pred hišo ali okno, da bi pozdravili umrle svojce. Te svetilke naj bi ščitile ljudi tudi pred zgubljenimi dušami, ki so tisto noč strašile ljudi in zganjale norčije. Ljudje so jih odganjali tudi tako, da so se našemili.

Prvi irski, škotski in angleški priseljenci v Ameriko so kmalu ugotovili, da je indijanska buča več kot uporabna za izdelovanje svetilk. Praznik Halloween je na ameriških tleh doživel svoj razcvet šele ob koncu 18. stoletja.

Prisluhnite legendi o bučnem duhu.

Nekoč je na Irskem živel kovač z imenom Jack. Neko noč je, tako kot vedno, pijan sedel v krčmi. Takrat se je prikazal hudič in ga želel vzeti s sabo. A Jack si je izgovoril poslednjo željo – kozarec pijače. Da bi jo lahko plačal, se je hudič spremenil v kovanec. Jack ga je hitro vtaknil v mošnjiček. Zaradi srebrnega križca, ki ga je imel v njem, se hudič ni mogel spremeniti. Po zagotovilu, da bo Jacka pustil pri miru, se je le lahko vrnil v pekel.

Čez nekaj let je Jack umrl in želel priti v nebesa, kar pa mu zaradi razvratnega življenja ni uspelo. Sprejel ga ni niti hudič. Za popotnico mu je dal kos gorečega oglja, ki ga je Jack položil v izdolbeno bučo. Tako njegova duša še danes z lanterno v roki tava nekje v temi in išče svoj mir.

Najbolj znana sorta buče, ki so jo uporabljali za izdelavo »duhov« iz buč je oranžna Jack o' Lantern.

V nedeljo popoldne se bomo zagotovo lotili izrezovanja buč lučk, vsaj otroci ta dan komaj čakajo.


1. IZBEREMO BUČO

Odločimo se za lepo oblikovano, najbolje oranžno ali belo bučo z mehko lupino in ne preveč debelim mesom. Ker vemo, da letos buče niso prav posebej dobro obrodile, bo vsaka dobra. Tudi tista, namenjena pujskom. Bučo operemo in posušimo. Dobro si jo ogledamo. Morda ima kakšno vdolbino ali brazgotino, ki bi se jo splačalo vključiti v motiv. Bi bučo obrnili tako, da pecelj predstavlja nos? Če je pecelj razkuštran, lahko predstavlja lase.

2. IZREŽEMO POKROV

Običajno se odločimo in zarežemo pri peclju. Če smo si zamislili valovit rob, ga najprej narišemo. Uporabljamo vodoodporne flomastre.

3. BUČO IZVOTLIMO

Odstranimo seme in z žlico poberemo osemenje. Izrezovanje bo lažje, če pustimo le 2 do 3 cmmesa. Nastrganega ne zavržemo, marveč skuhamo juho, pire ali spečemo mufine za noč čarovnic.

4. ZARIŠEMO VZOREC

Običajno na bučo narišemo obrazne poteze. Lahko skreiramo svoje fantazijske, rastlinske, živalske vzorce ali pa pobrskamo po idejah na medmrežju. Papirnato predlogo s selotejpom pritrdimo na bučo in vzorec s pomočjo dolgega žeblja ali drugega koničastega rezila prekopiramo.

5. NARISANO IZREŽEMO

V prvem primeru z nožem ali žagico naredimo odprtine, najprej manjše za oči in nosnice, nato izrežemo še usta. Ta so običajno res velika in pogosto brez- ali redkozoba. Za spremembo zobe nadomestimo z belimi bučnimi peškami. Lahko se še dodatno poigramo in z zobotrebcem pritrdimo ušesa: krompir, čebulo, srobot, za lase uporabimo liste, bršljan, koruzne laske, v odprtino za nos pa vtaknemo koruzo, korenje, kostanj ali krompir. Buča lahko spregleda z manjšimi okrasnimi bučkami in kostanji. Starejšemu bučmanu napravimo brado, pod usta mu pritrdimo lišaj ali bršljan. Na glavo mu poveznemo klobuk.

Drugače pa ravnamo, če želimo, da svetloba skozi bučo le preseva.

Z nožem za rezanje linoleja izrezljamo narisani vzorec. Z uporabo različnih dimenzij rezila ustvarimo plastičnost stvaritve. Če lupine ne predremo, previdno izrežemo pecelj ali ob pokrovu naredimo odprtino za kroženje zraka.

6. BUČO OSVETLIMO

Eno ali več čajnih svečk položimo v bučo in zapremo s pokrovom. V bučo lahko natresemo malo cimeta ali muškata in tako ustvarimo aromatično bučo lučko. Če uporabimo čajno lučko in želimo rdečo svetlobo, jo postavimo v steklen kozarec, ki ga oblepimo z rdečim ali oranžnim papirjem.

7. PODALJŠAMO VESELJE

V topli jeseni se izrezljana buča hitro posede vase. Ta pojav upočasnimo, če izrezana mesta in notranjost takoj premažemo s petrolejastim želejem ali posprejamo z lakom za lase. Buči menda tudi dobro dene, če jo vsak dan za dve uri namočimo v vodi. Ne izpostavljamo je soncu. No, v teh mrzlih jutrih nas bolj skrbi za pozebo.

kaj pa, če bi izrezali repo? Le dovolj velika bi morala biti, da vanjo spravimo čajno lučko...






sreda, 27. oktober 2010

VABILO NA PREDSTAVITVE POLŽASTIH SOKOVNIKOV OMEGA V MESECU NOVEMBRU


Tokrat vas v petek, dne 19.novembra 2010 vabim v prijazen ambient Centra Hortus Vitae na Dunajski 205 v Ljubljani.

Lokacija: http://www.hortusvitae.si/index.php/kje-nas-najdete/

V četrtek 25. novembra, pa ste ravno tako ob 17h vabljeni na pokušino pijač in jedi, pripravljenih s sokovnikom OMEGA, v Vrtnarijo Reš v Podvinu (Mošnje 2a pri Radovljici).


Kako je bilo na zadnji delavnici, poglejte na blog moje sestre Ruth !



Pričeli bomo ob 17h, končali pa tja do 19:00. Če kdo ne more ostati tako dolgo, naj pove, kaj ga najbolj zanima in skušali se bomo prilagoditi.

Vabljeni vsi, ki že imate sokovnik in se želite izpopolniti v uporabi, pa tudi vsi, ki se odločate za nakup ali si ga le želite.

Polžasti sokovnik je resnična naložba za življenje in ne sme biti stvar hipnega navdušenja.

Predstavila bom tudi delovanje sokovnika Samson, ki je morda malo manj prestižen, pa enako kakovosten, cen pa je nižja.

Prijave na mail info@preprosto-naravno.com ali gsm 031 778 096 so obvezne!

Delavnica je brezplačna.

Kaj bomo pripravili in pokusili?


sadni sok - kaki, jabolka, kutine, pomaranče, mandarine, ananas
zelenjavni sok - korenček, zelena listna zelenjava tega obdobja
namaz iz pečenih buč
namaz iz avokada
energetske kroglice z jabolki
energetske kroglice iz suhega sadja
mandljevo mleko
ovseno mleko
kakijev sladoled s pomarančo
špagete in široke rezance iz pirine in koruzne moke

Vse, razen namaza iz pečenih buč in testenin, bo presno. Zato je predstavitev zanimiva tudi za presnojedce in tihe ali odkrite privržence.

Prisrčno vabljeni!


ponedeljek, 25. oktober 2010

PRIPRAVA KRUŠNIH PALČK s POMOČJO SOKOVNIKA OMEGA

V znamenju mota: preprosto - naravno!

Pripravimo malo trše krušno testo, iz katere koli moke, dovoljene so mešanice, saj vemo, do ene tretjine mok, ki ne vsebujejo glutena (ajdova, koruzna, ovsena, amarant). Oljna semena lahko dodajamo v testo ali z njimi posipamo. Morda začinimo s kumino, origanom, malce parmezana? Priložnost, da porabimo mak, ki se nam valja po predalih. A preverimo, če ni žarek.
Tekočina je lahko voda, mleko, žitni napitek, paradižnikov, korenčkov sok.
Ne pozabimo na sol (včeraj sem naredila neslan kruh...).
Izberimo kakovosten kvas. Eko, če je mogoče.
Testo naj vzhaja (lahko pa pripravimo testo s pecilnim praškom, kjer vzhajanje ni potrebno), nato ga razrežemo in spusitmo skozi sokovnik z nastavkom za mletje in okroglim nastavkom na koncu. Uporabili bi lahko tudi ploščat nastavek na koncu, a tisto so bolj ploščice. Tudi če je testo mehko, ne bo težav, le težje bomo rokovali s testom, ki leze iz aparata.
Pustimo še deset minut na pladnju, da vzhaja in postavimo v pečico, ogreto na 190 stopinj celzija. Pečemo toliko, da lepo porjavijo. Kakih 15 minut.
Vmes pečico poškropimo z vodo. Pazimo, vroče je!


Leze, leze!!


Kače, razporejene po pladnju, obloženem s papirjem za peko. Lahko so daljše ali kratke.


Tole pa se zgodi, če greš vmes na računalnik...No, prava igrača za otroke in odrasle.

Okrogel nastavek lahko zamenjamo za širokega za izdelavo testenin in med izhajanjem testa testeno kačo zavijamo ter dobimo lepo zavito spiralo.
Kdaj prihodnjič pa še o piškotih!

Dober tek!

četrtek, 21. oktober 2010

KUTINOVA MARMELADA S SOKOVNIKOM OMEGA

Okus kutinove marmelade obožujem, a je nikoli nisem pojedla prav veliko, ker so me vedno motila drobna zrnca, ki jih ima kutina okoli peščišča. Če jih hočeš v celoti odstraniti že ob pripravi sadja je kar ne kaj dela in predvsem odpadka. Če imam doma polžasti sokovnik omega, sem pa na konju.
Dobim čudovito aromo in okus kutinove marmelade brez `kamenčkov`.
Pa še eno stvar sem pogruntala - ha ha, brez sladkorja!!!
Ej, kul. Kutine so res kisle, to ve vsak. Če jih oženiš z zelo sladkimi jabolki in jabolčnim sokom, nastane dobitna kombinacija. Še več! Kutine vsebujejo zelo veliko pektina in marmelada iz samih kutin je kar pregosta. Zato pride prav, če uporabiš dve tretjini kutin in tretjino jabolk in zaliješ z jabolčnim sokom.

Delala pa sem tako. Odstranila volnato prevleko s kutin in kutine ter jabolka narezala na krhlje ter odstranila peščišče. Nato sem v lonec nalila malo vode, da se kutine ne prismodijo, kuhala toliko, da so zavrele, dodala še jabolka, ki se kuhajo krajši čas in po 15 minutah kuhanja zalila s toliko sladkega jabolčnega soka, da je še 5 cm kutin gledalo iz tekočine. Dodala sem še malo klinčkov in cimet v skroji in kuhala še 10 minut.
Nato sem vklopila polžasti sokovnik OMEGA z nastavkom za sočenje in postopoma spasirala vso kuhano maso. Vrnila sem vse v lonec in še enkrat zavrela ter polnila v kozarce.

Moj v.d. mož je mislil, da mu ponujam jabolčno čežano. No, saj re izgleda tako. Marmelade so običajno malo slajše, a ne morem reči, da marmelada ni zadosti sladka. Mislim, da je idealna otroška hrana. Vsaj moji trije izbirčkoti so jo pohvalili!!! Za mini možičke bi morda moral dati malo več jabolk. Kutine imajo namreč precej kisline, ki morda koga moti.



Zelo pomembno: polnimo v majhne kozarčke, saj se enkrat odprta ne bo ohranila kaj dolgo.

SREČNO IN DOBER TEK, če boste tudi vi kuhali in degustirali!

OVSENI KOSMIČI S SOKOVNIKOM OMEGA

Doma imam kosmičnik, zato žit nikoli ne meljem s polžastim sokovnikom OMEGA. Zmore pa ta žverca tudi to.

A pozor! Melje le mehka suha žita, torej oluščena: ovseni riž, ajdovo kašo, proseno kašo. Ne melje pa pšenice, pire, riža pa sploh ne!!! Namočena žita melje vsa, riž pa le pogojno. Kaljena pa brez izjeme.

Med pripravo na predstavitev uporabe sokovnika pretekli teden pa kosmičnika nisem imela namontiranega na svojem običajnem mestu in sem po liniji najmanjšega odpora pomislila, da lenoba ni vedno tako napak. Oves sem zmlela na OMEGO. Povsem gladko je šlo. Fotke povedo svoje. Na delo!


seme sipamo počasi


ven padajo drobni kosmiči, pomešani z drobirjem


Tole so sveži slastni kosmiči. Namočite jih v vodo za par ur in postanejo lahko dobra malica v družbi še česa, ali pa osnova za ovseni napitek (mleko).






ponedeljek, 11. oktober 2010

IZLET V ITALIJANSKI VENCONE - BUČE, BUČE!!!

Ker je reč zanimiva, posredujem vabilo!

NA FESTIVAL BUČ V FURLANIJO – JULIJSKO KRAJINO

Festa della Zucca


KAKO TO DELAJO ITALIJANI?

Konec oktobra prirejajo v zamejski Italiji že vrsto let FESTIVAL BUČ, ki je prerasel v odmevno regionalno prireditev. V majhnem kraju Venzone so se povezali domačini, društva, kmetje, turistični delavci in drugi zanesenjaki, ki so našli skupni interes in ustvarili dogodek, na katerem se v dveh dneh zbere nekaj tisoč obiskovalcev iz cele Furlanije – Julijske krajine in tudi širše. Kako jim je to uspelo in zakaj so uspešni? Prepričajmo se sami!

Sobota, 23. oktober 2010

Odhod iz Celja ob 6. Uri zjutraj, nato postanek v Ljubljani, ter nadaljevanje vožnje mimo Jesenic in Kranjske Gore na italijansko ozemlje.

Vožnja mimo Trbiža in Moggia, nato pa po lokalni cesti do Venzona, kamor prispemo okrog 9.30. ure.

Kraj je ves v znamenju buč: stojnice se šibijo pod bučnimi jedmi – bučne pizze, sladice, marmelade, likerji, omake, namazi….., vsepovsod so bučne dekoracije in aranžmaji, trgovine in gostinski lokali so v znamenju buč, saj ponujajo bučne menije, slikarji rišejo bučne motive, sprehajajo se čarovnice z bučami. Na razstavi bo preko 100 vrst buč, imajo različna predavanja in strokovne posvete na temo buč, v tekmovanju za bučo velikanko bodo poskušali potolči dosedanji rekord s 397 kg, skratka, Venzone izžareva oranžno!

Prireditev je tudi etnološko obarvana, saj prikažejo dogajanje iz njihovih srednjeveških kronik: po mestu se sprehajajo žonglerji, požiralci ognja, plemkinje in kavalirji, pozdrave deli sam vojvoda Buč in člani Svete bratovščine Buče. A v središči vsega dogajanja ves čas ostaja njena Visokost: Buča.


Sprehodimo se med vsemi zanimivostmi in opazujemo, kaj bi lahko prenesli tudi v naš prostor. Gotovo bo zanimiva izkušnja, saj se je treba učiti od dobrih, da sam postaneš boljši. Popoldne povratek proti domu po isti poti in prihod v Šentjur do 19. ure.

CENA: 22,00 € po osebi

V ceno, ki je izračunana na minimalno 35 potnikov, je vključeno: prevoz z avtobusom na relaciji po programu, cestne pristojbine, parkirnine, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov in organizacija strokovne ekskurzije. V primeru manjšega števila prijavljenih si pridržujemo pravico do zvišanja cene prevoza.


Prijave zbira: Zavod ETNO-EKO, Ul.II.Bataljona 2, 3230 Šentjur, tel: 031 880 493 begin_of_the_skype_highlighting 031 880 493 end_of_the_skype_highlighting etno.eko@gmail.com.


Ob prijavi plačate ceno izleta Turistični agenciji Noricum: prejemnik: ESIKS d.o.o. Zidani Most, poslovni račun: 0311 8100 8898 934; namen plačila: izlet buče

Hrana iz nahrbtnika!


Nekaj informacij o Venzone najdete na teh povezavah:

http://dodvori.blogspot.com/2010/05/httpwwwscuolamosaicistifriuliitviewphpi.html
http://okitalia.net/venzone-030131
http://www.folclore.eu/It/Eventi/Italia/Friuli/Udine/Venzone/Festa-della-zucca.html

VABILO NA PREDSTAVITEV POLŽASTIH SOKOVNIKOV OMEGA




Ponovno vas vabim na predstavitev delovanja sokovnika OMEGA v četrtek 14. oktobra 2010 ob 17h. Dobimo se v Podvinu v Vrtnariji Reš v predavalnici. Družili se bomo tja do 19h.
Pripravili bomo sadni, zelenjavni sok, namaz, žitno in mandljevo mleko, energetske kroglice, sladoled, testenine.

Prosim za prijave na mail info@preprosto-naravno.com ali GSM 031 778 096

Sok iz stebelne zelene, brokolija, jabolka, korenčka, endivje - super kombinacija

Zadnji paradižnikov sok z zeleno in peteršiljem

O, to pa je pitno! Grozdni sok! Jagode malo grenijo, a nič zato.



petek, 01. oktober 2010

POVZETEK RADIJSKE ODDAJE O BUČAH

Če želite izvedeti kaj več o spravilu in nasploh o bučah, preberite seledeči intervju. Oddaje imam na Radiu Triglav ob četrtkih ob 9:10. Tale je bila izpred meseca dni.


Mimogrede, danes je bila moja sestra Ruth na oddaji Dobro jutro TV-SLO 1. (to pa lahko še pogledate na spletu)

Škoda, da vedno odmerijo tako malo časa za tako zanimivo temo... in kako se potrudi, da vsakič rpivleče v studio toliko buč, pa še parkirat nimaš kje tam okoli....


To je to:::


Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, lepo pozdravljeni v TZV. Saj ne da se mudi, a prihaja čas, ko poskrbimo, da nekaj od sonca razvajenih buč dobi mesto v našem domu, saj bodo v turobnih jesenskih dneh polnile naš dom z energijo in lepoto. Ko bodo opravile svoje dekorativno poslanstvo, pa jih bomo predelali v okusne, preproste ali zahtevnejše jedi.

Danes smo v studiu trije. Mateja Reš, ki je oddajo pripravila, moja malenkost Marsel Gomboc in Anka Čop, brez katere se naš vrtiček ne bi raztezal do vaših domov, avtov in delovnih mest.


Mateja, v uvodu sem omenil buče. Zakaj si jim posvetila kar celo oddajo? So res tako posebne? Nikoli namreč ne posvetiš oddaje korenju ali brokoliju.

Dobro vprašanje, Marsel. Upam, da bo v prihodnje naletelo tudi na to temo, a čas je že tak, da zorijo buče, ki so lepe in za nekatere izjemno okusne.

Moj spomin na buče sega v otroštvo, ko smo pujskom v kotlu kuhali buče, korenje in krompir. Takrat sem poznala le dve sorti buč, danes pa vem, da obstaja kar čez 800 sort buč. Nekaj izmed njih je sicer okrasnih in te niso užitne. Njihovo meso tako, kot v času Indijancev, še danes vsebuje grenčine kukurbitacine, ki ob morebitnem zaužitju povzročajo podobno težave, kot bi zaužili strupene gobe. Načeloma naj bi mlade okrasne buče vsebovale manj kukurbitacinov in bi jih lahko uživali. A to ob obilju sort jedilnih buč skoraj ni smiselno.


In kako bomo ob vedeli, katere buče so okrasne in katere jedilne?

Ko bučo prerežemo enostavno poizkusimo, kakšnega okusa je meso. Če je grenko, je buča okrasna, ali pa skrižana. Ravno zaradi tega priporočamo, da seme za buče kupujemo. Do križanja je prišlo preteklo leto, ko je na vrtu ali njivi raslo več sort buč. Ni nujno, da se je to dogajalo na vašem vrtu. Dovolj je bila pridna čebela, ki je prej nabirala cvetni prah na moškem cvetu okrasne buče cel kilometer proč od mesta, kjer je rasla naša buča. Marljiva opraševalka je obložena s cvetnim prahom prišla do ženskega cveta jedilne buče in se napojila cvetnega soka. Mimogrede je oddala cvetni prah iz moškega cveta okrasne buče in hop, mešanica je tu. A ne isto leto. Skrbna gospodinja je iz jedilne buče pobrala seme, ga posušila in naslednjo pomlad posejala v bogato zemljo. A morda je zrasla buča, katere meso je zaradi križanja postalo grenko. Zato, da smo že v naprej prepričani, kaj bo zraslo na našem vrtu, kompostu ali njivi, je priporočljivo, da seme kupujemo.


In kako se buče lotimo, kako jo oberemo?

Bučo s škarjami, najbolje sadjarskimi, porežimo tako, da se je drži vsaj 5 centimetrov dolg pecelj in za nekaj tednov postavimo nekam na sonce, da lupina buč otrdi. Buča brez peclja rada začne prezgodaj gniti.


In kako bomo vedeli, katere buče so že zrele?

Pri nekaterih sortah zrelost nakazuje spremenjena barva, to je posebej vidno pri muškatnih bučah (early butternut, trombolino, sucrine du berry, muscade de Provence, lunga di Napoli). Pri vrtnih bučah postane barva buč bolj intenzivna, morebitne barvne proge postanejo bolj izražene (sladki cmok, harlekin, špagetarica). Zrelost buč velikank (hokaido, ballet, hubard, banana, rdeči stot,…) pa nam izda debel pecelj, ki postane rumenkast, zaskorjen.

Ostale buče, ki še niso dozorele, v kolikor je to mogoče, pustimo na njivi. Ko vremenoslovci napovedo prve slane, pa jih le rešimo pred pozebo. Zdaj je čas, da mlade poganjke brez oklevanja porežemo in skuhamo podobno kot špinačo.


Kdaj je buče potrebno porabiti?

S porabo buč ne hitimo. Najboljša shramba za buče je prav naše stanovanje in ne kaka mrzla klet, kjer bi pozabljene čakale na boljše čase. Le od časa do časa preverimo, če jih ni načel zob časa in jih počasi porabimo. Nekatere porabimo do novega leta, druge bodo zdržale še dlje. Najdlje zdržijo muškatne buče in velikanke, najprej porabimo manjše vrtne buče tipa sladki cmok, oljne buče in buče lučke pa tako ne bodo zdržale dlje kot do noči čarovnic. Saj res, če nam pride pod roko kaka oljna buča, shranimo in posušimo zeleno seme, saj je brez zunanje trde ovojnice in zato naravnost odlična, praktična in zdrava poslastica.


Vse bolj nas navdušuje buča čajota!

Čajota, bodičevka, bodeča buča, kristofina, čoko, zelenjavna hruška – koliko različnih imen za eno rastlino! Čajote so doma v Srednji Ameriki, a se tudi v Sloveniji iz leta v leto bolj množijo. Čajota je grmasto plezava rastlina iz rodu bučevk, z izredno dekorativno, vitalno rastjo. Konec poletja zarodi številne bodičaste plodove hruškaste oblike. Navzven so temno, svetlo zeleni ali rumeni, meso pa je nežno zeleno, podobne barve kot kolerabica. Zanimivo je, da je v kulinarične namene uporabna vsa rastlina, od odebeljenih delov korenin, listov, mladih poganjkov in plodov. Zaradi vsestranske uporabe plodov v kulinariki in hranilne vrednosti jo bomo Slovenci hitro vzeli za svojo.

V Kostariki in Mehiki čajoto množično gojijo. Pridelajo je dovolj, da jo izvažajo po vsem svetu. Le da tam gojijo čajote brez bodic. Upajmo, da bodo primerki te vrste prišli tudi v naše kraje. Tako bi bilo navdušenje nad čajotami med kuharji še večje. Kajti bodice, ki obdajajo do pol kilograma težak plod, so zelo ostre, zato se čajote lotimo previdno. Najbolj preprosto jih za kuho pripravimo, če jih najprej prerežemo, po potrebi odstranimo pečko in olupimo. Čajot z gladko lupino ni potrebno lupiti! Te, ki jih gojimo pri nas, pa olupimo temeljito, saj se bodice tudi med kuhanjem ne zmehčajo.

Meso čajote je masleno, enovito, po teksturi vmes med kumaro in krompirjem. Okus je nežen, podoben poletnim bučkam cukinom, a z rahlim nadihom po limoni. Zanimivo je, da ima čajota v nasprotju z bučami le eno peško, ki ima okus po oreščkih. Lahko jo pojemo narezano v sadni ali zelenjavni solati, ali kar tako.

Tisti, ki jo imajo na vrtovih, v tem času opažajo, da je šele pričela z nastavljanjem cvetov, kar je zelo pozno. Upam, da bo jesen lepa in bodo utegnile dozoreti.


Mateja, skoraj vsako leto se ljubitelji buč odpravite na veliko razstavo buč. Kako bo letos?

V nemškem baročnem mestu Ludwigsburg si letos spet lahko ogledate veliko razstavo buč, enajsto po vrsti. Tema tokratne razstave bo življenje v oceanih, torej tema je morska. Vsi liki bodo izdelani iz buč. Za vse skupaj bodo porabili 500.000 buč in predstavili kar 450 sort buč iz vsega sveta. 19. septembra se lahko podate na regato, kjer vam bo buča velikanka služila namesto kanuja. 10. oktobra pa se bodo na ogled in tehtanje postavile največje evropske buče. Trenutni evropski rekord je 659 kg, dosežen lansko leto. Bo letos ponovno izboljšan? Svetovni rekord je 782.45 kg in je dosežen leta 2009 v ZDA. Najtežjo svetovno bučo je vzgojila učiteljica matematike Christy Harp iz Ohia. Za nagrado je prejela denarno nagrado v vrednosti 2500 dolarjev. Z možem sta si izbrala izjemno zanimiv hobi; vzgajanje ekstremno velike zelenjave. Zmagovalka pravi, da je z ekstremno težkimi bučami tako. Nekaj je v genih, položenih v seme, ostalo pa je v hrani in vodi. Buče je redno dognojevala s kompostom, uležanim kravjim gnojem in kavno usedlino. Na njivi je preživela veliko časa in sproti odstranjevala plevele. Buča je v avgustu vsak dan zrasla za skoraj 15 kg!


Mateja, pri koncu oddaje sva, kaj pripravljaš za prihodnji teden?

Takrat pa bomo sušili sadje, zelenjavo, gobe.

Do prihodnjega tedna le še lep pozdrav in ostanite v cvetju.